Iskalci svobode - Sidarta

Iskalci svobode

Bernadette McDonald
Bernadette McDonald

Sredi sedemdesetih let 20. stoletja so začeli alpinisti v Zahodni Evropi z enim očesom pogledovati proti vzhodu celine, proti Poljski. Od tam so prihajale vesti o nekih fantih, ki v Hindukušu plezajo nore stvari, nekatere celo pozimi. Bolj ko so se večali njihovi uspehi, bolj so naraščali njihovi apetiti po himalajskih vzponih. Zaradi tlačiteljskega komunističnega sistema in nerazvitega gospodarstva so živeli v težavnih razmerah, ki niso dopuščale prostih prehodov državne meje in nakupov alpinistične opreme v trgovinah, ker teh enostavno ni bilo. Zato so se morali znajti po svoje. Postali so mojstri improvizacije in iskanja lukenj v sistemu. Nekateri so postali mojstri tihotapljenja in tako razvili svoje preprodajalske sposobnosti, da so po padcu komunističnega režima postali uspešni izvozno-uvozni podjetniki. Zaradi težkih življenjskih razmer so precej zaostajali za zahodnoevropskimi alpinisti. Če so hoteli ujeti himalajski vlak, ki je že zdavnaj odpeljal, so morali pohiteti. Tu je  na sceno stopil karizmatični vodja odprav Andrzej Zawada, ki je dojel, da bodo pobegli vlak ujeli in celo prehiteli le z dejanji, ki jih ni storil še noben drug pred njimi. Edina logična možnost, ki jim je preostala, so bili zimski vzponi na osemtisočake in pristopi po novih, prvenstvenih smereh. Začelo se je s prvim zimskim vzponom na Everest. Leszek Cichy in Krzysztof Wielicki sta 17. februarja 1980 dosegla vrh, to je bil obenem tudi prvi zimski vzpon na katerikoli osemtisočak. Alpinistična javnost je osupnila, vendar je bil to šele začetek. Imena, kot so Jerzy Kukuczka, Voytek Kurtyka, Wanda Rutkiewicz, Artur Hajzer in še mnoga druga, so postala sinonim za težke zimske in prvenstvene vzpone v Himalaji. Jerzy Kukuczka je drugi za Messnerjem osvojil himalajsko krono – vseh 14 osemtisočakov. To je storil v skoraj pol krajšem času kot Messner in na mnogo težji način – štiri je preplezal pozimi in deset po novih smereh. Reinhold Messner mu je poslal čestitko: Ti nisi drugi, ti si zmagovalec. Osemdeseta leta so bila zlata doba poljskega alpinizma. V vsega osmih letih so opravili sedem prvih zimskih vzponov na osemtisočake. V teh letih se je ponesrečilo kar nekaj vodilnih poljskih alpinistov in zagon je uplahnil. V reviji National Geographic je leta 2008 o poljskih alpinistih izšel članek z naslovom Ice Warriors.

Pisateljica Bernadette McDonald opisuje takratne razmere na Poljskem in medsebojne odnose med alpinisti na osnovi večletnih raziskav in številnih razgovorov s protagonisti alpinističnih podvigov, njihovimi ženami, vdovami, otroki in ožjimi družinskimi člani. Njena pripoved je poglobljena, pretresljiva, poštena in nepristranska. Dogodke in osebe ne predstavi enostransko, temveč večplastno. Pripoved ne teče linearno v kronološkem zaporedju, temveč dinamično preskakuje med obdobji, dogodki in glavnimi junaki. Knjiga je zanimivo, mestoma napeto branje, ki bralca pritegne od prve do zadnje strani. Nehote vleče vzporednice s tedanjimi razmerami v Jugoslaviji in slovenskimi alpinisti.

Dodaj v košarico

Knjiga je prejela Boardman Taskerjevo nagrado in veliko nagrado festivala v Banffu ter bila prevedena v skorajda vse jezike dežel z alpinistično kulturo in tradicijo.

  • Igra in biseri

    Prednaročniška cena: 18,50 €
    Redna cena: 21,90 €
    Kako sem hčerki z alpinizmom razložil življenje
    Bogdan Biščak

     

    Bogdan Biščak, 1958, je eden izmed vidnejših predstavnikov alpinistične generacije »osemdesetih«. Generacije, ki je v 80. letih, to je v času, ko je bil alpinizem vse, kot je to lepo povedal Tadej Golob, slovenski alpinizem postavila v vrh svetovnega. Plezal je v Alpah, Andih, Himalaji in Karakorumu. Skupaj z Radom Fabjanom in Matevžem Lenarčičem so kot prvi Slovenci priplezali na vrh Fitz Roya in Cerro Torreja, kot član odprave v Karakorum se je – tako kot Viki Grošelj, Pavle Kozjek in Andrej Štremfelj – v enem tednu povzpel na dva osemtisočaka: Broad Peak in Gasherbrum II. Plezal je skoraj izključno v ozkem krogu prijateljev, kar je odločilno oblikovalo njegovo alpinistično izkušnjo.

     

    Miha Lampreht je o knjigi zapisal:

    Slovenski Bushido – kodeks Alpinista
    Bogdan razgrne postoterjen odmev velikih dnevov »postojnske četvorke«, literarno prepletenih z intimnim pogovorom hčere in očeta, o vrednotah, presežnem in čisti duši, ki prefinjeno odstira tančice spoznanja in bogastvo življenja; strastno življenje Alpinista in njegovo nevarno igro. Toliko globokih misli, resnic, samoizpraševanj …

     

    Knjiga izide 7.11.2018, poštnino za prednaročnike krije založba.

     

    Prednaročniška cena: 18,50 €
    Redna cena: 21,90 €

    Dodaj v košarico

    “… Od časov, ki jih opisuje Bogdan, je napredovalo marsikaj. Oprema, vremenske napovedi, pametnejši smo za taktična spoznanja…, ampak alpinizem sam pa, kot da je z vsem temnekaj izgubil. Igra in biseri je pripoved o časih, ko je bil alpinizem vse.”

    Tadej Golob

  • Sneg na zlati veji

    21,90 €
    Igor Škamperle

    Avtobiografsko delo Igorja Škamperleta je njegov literarni prvenec, ki ga je napisal pri svojih tridesetih, ko se je umaknil iz vrhunskega alpinizma in se posvetil filozofiji in literaturi.

    Dopolnjena druga izdaja je opremljena z dragocenim slikovnim materialom, avtor je dodal izčrpno spremno besedo in nastopajoče poimenoval s pravimi imeni.

    Osrednja tema pričujočega romana zajema mladostno obdobje odraščanja in zorenja, veselje nad spoznavanjem narave ter ljubezen do gora in plezanja.

    Popisi alpinističnih vzponov in obiski gora se naslanjajo na realna doživetja v domačih stenah ter gorah Centralnih Alp, Škotske, Severne Amerike, Andov in Himalaje. Prepletajo se z izkušnjami in spoznavanjem vseh tistih sestavin, ki, tako ali drugače, na poti skozi svet in življenje predstavljajo del človekovega vsakdana.

     

    Recenzija knjige – Miha Lampreht

    Škamperletovo delo sodi v antologijo gorniške literature. Je hkrati dokument izginulega časa, če imamo v mislih mladostno zagnanost, energijo, zanesenjaštvo, navdušenje nad hribi, plezanje neke generacije. Ob bok udarni navezi »Treh mušketirjev« (Knez, Karo, Jeglič), postavlja »Postojnsko četvorko« (Mezgec, Biščak, Škamperle, Fabjan), ki ju sicer ne moremo linearno primerjati, a je slednja s svojim psihogramom in vzponi nedvomno pustila močno sled na slovenski plezalski sceni.  Sneg na zlati veji je hkrati več od gorniške literature, v kateri se ujameta popolna pripovedna forma in bogata plezalska izkušnja. Fabulativni okvir zgodbe združuje pisca, trubadurja, filozofa, literata z visoko postavljeno letvico v slogu, kot tudi plezalca, uživača, raziskovalca, častilca narave in sveta, ki išče izzive in smisel na izviru vesolja. To je čas neke generacije, njihova dejanja in vrednote.

    Pisatelj nas spočetka odkrito popelje skozi družbeno-politični melanž onkraj državne meje, sredi sedemdesetih let  (dvojezičnega in večkulturnega) napetega sistema na Tržaškem, kjer razgrinja zavedne slovenske družine, njihov domorodni odnos do slovenskega jezika, naroda in kulture, hkrati pa glavnega  protagonista kasneje postavi v kontekst ukaželjnega prišleka v »matično« slovensko sredino (internat v Postojni), kjer ga novo življenje, tudi grobo in neupravičeno, pahne v stigmatiziran okvir tedanjega tržaškega fašističnega miljeja.

    Avtobiografija in deloma fikcija je veličastna hvalnica mladosti in nebrzdano pulzirajoče energije, hkrati je tudi elegija izštevanja časa, pogumnih in tveganih dejanj. Pisatelj v komentarju k prenovljeni izdaji (izvirna izdaja leta 1992, Založništvo tržaškega tiska) poudari filozofsko-zgodovinski in literarno-mitski pomen naslova Sneg na zlati veji, ki ga v Eneidi omenja pesnik Vergil in nam »kot prispodoba omogoča vpogled v skrivnost bivanja«.

    Škamperle ostaja zvest svojemu pogledu, kanonu (in) ali molitvi, hkrati pa kot filozof, analitik, profesor (podobno kot v romanu Kraljeva hči, izid leta 1997) zavestno prestopa okvire racionalnega in kot alkimist,  iskalec kamna modrosti, vstopa v polja presežnega, mističnega. S svojo iskrivo in jasno pripovedno močjo proces postopnega dozorevanja osebnosti in njene zavesti blagoglasno in z vrhunskim slogom kot setev preliva na bralca. Doživetje gora na podoben način kot C. G. Jung v Rdeči knjigi razvija kot proces individuacije … V tem smislu niza skrbno izbrane vzpone v domačih gorah, v Paklenici, Dolomitih, ameriških Yosemitih, v steni južnoameriške Aconcague in naposled v himalajski Annapurni.

    Njegov poglavitni navdihovalec in sogovornik so gore in želja, »da bi v njih izrazil in s tem ustvaril smisel svojega bivanja«. Himalajski svet vanj vstopa na drug, duhovni način, tako da se je »njegova duša spremenila in drugače gleda na svet«. Na ta način se zave tudi »lastne majhnosti in hkrati svobode, ki jo prinaša čut brezmejnih širjav in njihova praznina«.

    Južna stena Aconcague mu šepeta in »od vsepovsod vrši, a svet se na vse strani zliva v praznino, v jezero na vrhu gore, ki je črta z nebom. Potrebuje človek res toliko gluhe samote za srečo?«.

    Kot o metafori duhovne rasti se med drugim sprašuje o smislu gora in skozi dialoge sklene: »Ima ga. Odpira nam novo obzorje, v katerega bomo prišli z vzponom nanjo.« … In spet drugje sklene: »Gora spremeni človeka.«

    »Kako dobro je včasih priti na vrh, da na svet gledaš navzdol. Boljši človek postajaš. Predrzne ideje so ostale nekje spodaj, utapljajo se z mračinami, tam, kjer so prej zevali prepadi. Tu ostanejo le še stvari same, tiho položene naokrog. Vaza prečudnih oblik: rišem črte in krogce in v dotiku blazinic se približujeta dva svetova, zemlje in neba; ali pa si le ti otrok njiju obeh?«

    Sneg na zlati veji je poklon čisti (in nevarni) igri in magični privlačnosti gora. Avtor priznava, da je »alpinizem hotel živeti scela, od zaprisežene klasike, baročnega preigravanja in rokokojske lahkotnosti do modernih preizkusov, in iskal novih poti, kot bi se duh, ki je prehajal vame iz neznanih globin, moral izraziti prav v tem početju«. Prepriča nas, da mu je to uspelo!

    Bralec bo knjigo po prvem branju ponovno vzel v roke, bržda ne toliko zaradi pomenljive faktografije nekega obdobja, tem bolj zaradi simbolne in duhovne razsežnosti svobode, ki jih reševanje ugank tistega (čeprav samoupravno socialističnega) časa in prostora, spretno in prepričljivo niza od prve do zadnje strani. Roman prepleta tudi ljubezensko zgodbo. Avtor se razgali v svoji deviškosti in deškosti, hkrati pa obudi spomin tudi na protagoniste plezanja, ki jih ni več med nami (Nejc, Franček, Pavle, Hipi, Andreja …) ali na tiste, ki jih je tok časa bodisi oddaljil na (navidezne) periferije življenja bodisi na druge celine.

    Tisti, ki smo zbliza ali zdaleč vonjali in okušali plezalski čas Igorja Škamperleta, knjigo sprejemamo malone z obredno naklonjenostjo. Mlajša generacija bralcev, plezalcev ali raziskovalcev »nekoristnega« sveta, bo nemara s pomočjo Snega na zlati veji bolje razumela mejnike preteklosti, hkrati pa se bo bržda tudi laže odločala na križpotjih iskanj lastne sedanjosti.

    21,90 €

    Dodaj v košarico

    Gre za eno izmed redkih knjig, ki izvrstno oriše duh časa in alpinistično sceno v osemdesetih.

  • Akcija

    Alpski bojevniki

    24,90 €
    Klubska cena: 22,41 €
    Bernadette McDonald

    Slovenski alpinizem je fenomen. Fenomen v svetovnem merilu. Bernadette McDonald, avtorica večkrat nagrajenih knjig o velikih osebnostih svetovnega alpinizma, v svoji zadnji knjigi poskuša odgovoriti in razložiti, kaj je botrovalo temu, da je tako majhna plezalska skupnost lahko tako pomembno posegla na svetovni alpinistični oder.
    Knjiga se že prevaja v večino evropskih jezikov, prva angleška izdaja je že pošla. “Pogled od zunaj” je v slovenščino prevedel Gorazd Pipenbaher.
    Napeto, zanimivo in spretno napisano.

    »Navdušujoča pripoved o neverjetnih dosežkih alpinistov iz majhne Slovenije. Knjige nisem mogel odložiti, dokler je nisem na dušek prebral.« SIR CHRIS BONINGTON, alpinist in pisec

    »Bernadette McDonald je temeljito raziskala kulturo, epske zgodbe in razprtije slovenske plezalne scene, kjer plezalci uživajo status gurujev, profesionalnih športnikov in rock zvezd. Njena najboljša knjiga do sedaj.« GREG CHILD, alpinist in pisec
    »Zgodbe v tej knjigi se pogosto zdijo junaške, a najpomembnejše je dejstvo, da razkrivajo pomembne in mnogokrat spregledane pripetljaje iz naše skupne plezalne zgodovine.«
    STEVE HOUSE, alpinist, avtor knjige Onkraj gore

    »V Alpskih bojevnikih je Bernadette McDonald razkrila skrivnostno hrepenenje, ki nas neustavljivo vleče v praznino, kjer bivata le neskončna prostranost in svetloba. Po branju teh zgodb sem še bolj ponosen, da sem plezalec. VOYTEK KURTYKA, alpinist in pisec

    Prestižna nagrada festivala gorniške literature Banff Mountain Book Festival 2015!

     

    Dodaj v košarico

    Novembra lani je pri Sidarti izšla knjiga iste avtorice  Iskalci svobode, ki podobno predstavlja razvoj in vlogo poljskih alpinistov.Iskalci svobode

  • Akcija

    Iskalci svobode

    23,90 €
    Klubska cena: 21,51 €
    Bernadette McDonald

    Sredi sedemdesetih let 20. stoletja so začeli alpinisti v Zahodni Evropi z enim očesom pogledovati proti vzhodu celine, proti Poljski. Od tam so prihajale vesti o nekih fantih, ki v Hindukušu plezajo nore stvari, nekatere celo pozimi. Bolj ko so se večali njihovi uspehi, bolj so naraščali njihovi apetiti po himalajskih vzponih. Zaradi tlačiteljskega komunističnega sistema in nerazvitega gospodarstva so živeli v težavnih razmerah, ki niso dopuščale prostih prehodov državne meje in nakupov alpinistične opreme v trgovinah, ker teh enostavno ni bilo. Zato so se morali znajti po svoje. Postali so mojstri improvizacije in iskanja lukenj v sistemu. Nekateri so postali mojstri tihotapljenja in tako razvili svoje preprodajalske sposobnosti, da so po padcu komunističnega režima postali uspešni izvozno-uvozni podjetniki. Zaradi težkih življenjskih razmer so precej zaostajali za zahodnoevropskimi alpinisti. Če so hoteli ujeti himalajski vlak, ki je že zdavnaj odpeljal, so morali pohiteti. Tu je  na sceno stopil karizmatični vodja odprav Andrzej Zawada, ki je dojel, da bodo pobegli vlak ujeli in celo prehiteli le z dejanji, ki jih ni storil še noben drug pred njimi. Edina logična možnost, ki jim je preostala, so bili zimski vzponi na osemtisočake in pristopi po novih, prvenstvenih smereh. Začelo se je s prvim zimskim vzponom na Everest. Leszek Cichy in Krzysztof Wielicki sta 17. februarja 1980 dosegla vrh, to je bil obenem tudi prvi zimski vzpon na katerikoli osemtisočak. Alpinistična javnost je osupnila, vendar je bil to šele začetek. Imena, kot so Jerzy Kukuczka, Voytek Kurtyka, Wanda Rutkiewicz, Artur Hajzer in še mnoga druga, so postala sinonim za težke zimske in prvenstvene vzpone v Himalaji. Jerzy Kukuczka je drugi za Messnerjem osvojil himalajsko krono – vseh 14 osemtisočakov. To je storil v skoraj pol krajšem času kot Messner in na mnogo težji način – štiri je preplezal pozimi in deset po novih smereh. Reinhold Messner mu je poslal čestitko: Ti nisi drugi, ti si zmagovalec. Osemdeseta leta so bila zlata doba poljskega alpinizma. V vsega osmih letih so opravili sedem prvih zimskih vzponov na osemtisočake. V teh letih se je ponesrečilo kar nekaj vodilnih poljskih alpinistov in zagon je uplahnil. V reviji National Geographic je leta 2008 o poljskih alpinistih izšel članek z naslovom Ice Warriors.

    Pisateljica Bernadette McDonald opisuje takratne razmere na Poljskem in medsebojne odnose med alpinisti na osnovi večletnih raziskav in številnih razgovorov s protagonisti alpinističnih podvigov, njihovimi ženami, vdovami, otroki in ožjimi družinskimi člani. Njena pripoved je poglobljena, pretresljiva, poštena in nepristranska. Dogodke in osebe ne predstavi enostransko, temveč večplastno. Pripoved ne teče linearno v kronološkem zaporedju, temveč dinamično preskakuje med obdobji, dogodki in glavnimi junaki. Knjiga je zanimivo, mestoma napeto branje, ki bralca pritegne od prve do zadnje strani. Nehote vleče vzporednice s tedanjimi razmerami v Jugoslaviji in slovenskimi alpinisti.

    Dodaj v košarico

    Knjiga je prejela Boardman Taskerjevo nagrado in veliko nagrado festivala v Banffu ter bila prevedena v skorajda vse jezike dežel z alpinistično kulturo in tradicijo.

  • Onkraj gore

    Steve House

    Steva Housa občudujem zaradi njegovega odnosa do gora. Korak za korakom je izkoristil svoje možnosti in jih izpopolnil do svojih meja. Po mojem mnenju spada v sam vrh alpinizma. V času, ko vsi drugi lezejo na Everest, on pleza prave smeri v pravih gorah. Tako način kakor ljudje, s katerimi pleza, se mi zdijo izjemno zanimivi. Steve House je velik pustolovec. Zelo dobro ve, da »uspeha nikoli ni mogoče zagotoviti vnaprej«. Je tudi odličen pripovedovalec. Ne poučuje in ne moralizira, ampak pripoveduje o dejanjih. Z navdušenjem berem zgodbe enega najboljših alpinistov na svetu ta hip – o njegovih mentorjih, o trenutkih učenja in razvoja, o njegovih junakih in sanjah, o trenutkih, ko se je izkazal ali ko mu ni uspelo. Iz predgovora Reinholda Messnerja
    Nagrajena knjiga ameriškega alpinista, ki je začel plezati v Sloveniji in govori slovensko, je za nas še posebej zanimiva, saj so uvodna poglavja posvečena njegovim začetkom in alpinistični sceni osemdesetih v takratni Sloveniji.

    Knjiga je razprodana, možno jo je kupiti še v posamičnih knjigarnah ali trgovinah z gorniško opremo.

  • Akcija

    Klic gora

    21,90 €
    Klubska cena: 19,71 €
    Tine Mihelič

    Ko se je jeseni 2004 Tine podal na načrtovano potepanje po grebenih Pihavca, s katerega se žal ni vrnil, je doma na svoji pisalni mizi pustil dokončano besedilo knjige KLIC GORA.
    V njemu lastnem slogu je opisal svojo alpinistično pot od mladega zagnanega bohinjskega mulca do vrhunskega plezalca svoje generacije in na koncu – kot se je sam malce samoironično označil – esteta. Knjiga nam prav toliko kot o Tinetovi alpinistični poti, polni zgodb in znanih »alpinističnih fac«, pove o stanju duha v slovenskem alpinizmu minulih štiridesetih let.
    Obvezno branje za vse ljubitelje gora.

    “Z dolomitskim poglavjem zaključujem svojo pripoved o gorah. O, ne mislite, da je ogenj ugasnil — to bi bilo pri meni nemogoče. Res pa je, da je marsikaj drugače: gore so čedalje višje in bolj strme. Kolena so iztrošena po več kot pol stoletni neprizanesljivi, pogosto nasilni rabi. V sklepih nekaj čudno poka in škriplje, da sem moral svoje dolgoletno divjanje po gorah precej upočasniti, pa se zato prav nič ne grenim. Ker po naravi nisem asket, moram nositi v gore nekaj kilogramov več, kot bi bilo treba. Toda, kadar se zjutraj odpravim v gore, me navdaja enako navdušenje kot v mladih letih. Seveda ne plezam več na Agner ali Badile, cilje je pač treba prilagoditi okoliščinam. Pa vendar mi včasih še vedno uspe kaka »orng« tura in po njej čutim enako zadoščenje kot nekdaj. Klic gora mi še vedno odzvanja v srcu in skoraj prepričan sem, da se mu bom odzval zadnjega jutra svojega življenja. S katerimi besedami sem že začel to knjigo? Aha, se že spomnim. Tudi končal jo bom enako, saj je v tem stavku zajeto vse: gore imam rad.
    Pričujoče pisanje je seveda pripoved o nekem času, ki je nepreklicno minil. Moja navzočnost v gorah je v njihovem »življenju« pomenila le bežen, nepomemben trenutek. Meni pa je izpolnila življenje. Gore so mi vedno žarele v posebnem, čarobnem blesku; še danes čutim globoko v srcu, da mi pojejo pesem o večni lepoti.”

    Zaključni odstavek iz knjige Klic gora

    Dodaj v košarico

    “Morda bo ob njegovih skromnih ocenah lastnih dejanj kdo prezrl – toda v svojih najboljših letih je bil Tine vrhunski alpinist, med najboljšimi pri nas, in med njegovimi cilji so bili alpinistični izzivi tistega časa.”
    Pavle Kozjek

  • Akcija

    V kamen vklesane zgodbe

    23,90 €
    Klubska cena: 21,51 €
    Andreja Humar

    Metod Humar (1939-2012) je sodil med najboljše kamniške in slovenske alpiniste povojne generacije, prve, ki ji je bilo dano oditi in plezati v Himalaji. Leta 1965 sta z Ljubom Juvanom med poskusom vzpona na Kangbachen dosegla Koto 7535, danes poimenovano Yalung Ri, in ostala še dolgo imetnika slovenskega in jugoslovanskega višinskega rekorda.
    Metod ni slovel le kot vrhunski plezalec, reševalec in avtor prvenstvenih smeri v domačih Kamniških Alpah,ampak tudi kot nenadkriljiv pripovedovalec in šaljivec. S svojimi zgodbami je držal pokonci celotna omizja in ob tem je uživalo tako občinstvo kot pripovedovalec.
    Veliko o njegovem svetlem in unikatnem značaju pove tudi pričujoča knjiga, ki je polna optimizma in dobre volje, kljub temu da je nastala tako rekoč na smrtni postelji. Leta in leta je Metod odlagal zamisel, da bi zgodbe svoje alpinistične in življenjske poti spravil na papir. Ko je bil soočen z diagnozo pljučnega raka v zadnjem stadiju, se je odločil. Nečakinji Andreji in “občinstvu” (Marku Prezlju in Danilu Cedilniku – Denu) je pripovedoval zgodbo za zgodbo. Bolezen je bila hitrejša in marsikaj je mogoče ostalo nezapisano ali ne povsem razjasnjeno. A na neki način mu je prav pripovedovanje zgodb in delo na knjigi, ki je s prekinitvami trajalo nekaj mesecev, osmislilo in olajšalo neizogibno slovo.
    Če se danes fotografira preveč, se je nekoč praviloma premalo. Posnetki, objavljeni v knjigi, so pobrani iz Metodovih družinskih albumov, zaprašenih kovčkov z diapozitivi ter osebnih arhivov njegovih prijateljev in soplezalcev. Marsikateremu se že poznajo leta, vendar vsi, brez izjeme, verno prikazujejo duh časa in skupaj z zapisanimi zgodbami tvorijo dragocen dokument Metodove generacije.

    Dodaj v košarico

    “Metod je znal navdušiti ljudi.
    Znal je živeti.
    Živeti!
    Iskreno in spontano.

    Le komu je danes še dano to (pra)znanje?”

    (Iz predgovora Marka Prezlja)

  • Akcija

    Nevarna igra

    19,90 €
    Klubska cena: 17,91 €
    Paul Pritchard

    Nevarna igra je iskrena in pretresljiva pripoved o popolni predanosti alpinizmu, analiza plezalskega duha z močnim čustvenim nabojem.
    Postavljena je v obdobje thatcherizma, obdobje zapiranja rudnikov in tovarn ter posledično naraščajoče brezposelnosti, ki je najbolj prizadela prav socialno okolje, kateremu je pripadal tudi Pritchard. Izhod iz brezizhodnosti življenja s socialno podporo za brezposelne, ki je znašala skromnih 18 £ na teden, je Paul poiskal v ekstremnem alpinizmu, trdem in neizprosnem kot življenje samo v tistih letih.
    Brez denarja in prihodnosti se je s prijatelji posvetil plezanju težkih in nevarnih smeri s sprotnim nameščanjem varovanja. V Severnem Walesu so takrat opravili nekaj zgodovinsko pomembnih prvih prostih ponovitev in prvenstvenih vzponov, ki so tedaj pomenili korak naprej v razvoju angleškega prostega plezanja.
    S temi izkušnjami in znanjem je bil prehod iz domačih klifov v velike stene sveta le še vprašanja časa, prvenstvene smeri v stenah Torres del Paine, Yosemitov, Garwhalske Himalaje, Karakoruma in Baffina pa logično nadaljevanje njegove alpinistične kariere.
    Knjiga je zbirka razmišljanj o ljudeh in krajih, izkušenj ob spopadanju z umrljivostjo, pripovedi o pustolovščinah, kjer je plezanje na goro samo polovica doživetja. Avtorjevo rahločutno prepoznavanje značaja svojih prijateljev je zajeto v pripovedih o drugih plezalcih: Pepeju Chaverriju, Silvu Karu, Philipu Lloydu, Teu Plazi in ostalih.

    Dodaj v košarico

    Paul Pritchard je za svoj knjižni prvenec prejel Boardman-Taskerjevo nagrado, najprestižnejšo britansko nagrado za gorniško literaturo.

  • Akcija

    Gorski vrt, za vse odprt

    23,90 €
    Klubska cena: 21,51 €
    Polonca Kovač

    Gorski vrt, za vse odprt je knjiga pravljic večkrat nagrajene pisateljice in prevajalke Polonce Kovač. Avtorica je ena izmed redkih, ki tudi na področju leposlovja s poučno noto dosega umetniško raven. Med njena najbolj priljubljena tovrstna besedila pa zagotovo sodijo Zelišča male čarovnice. Tokrat nas Polonca Kovač z duhovitimi zgodbami popelje skozi vse letne čase in višinske rastlinske pasove naših gora, pri tem popotovanju pa bralci spoznamo več kot 30 gorskih rastlin, nekaj živali in pravljičnih bitij.

    Ob koncu vsake zgodbe so s kratkimi stvarnimi opisi predstavljene tudi gorske rastline, o katerih teče beseda. Večinoma je ta stvarni del pospremljen z izvrstnimi ilustracijami Vlada Ravnika, ki je svoje botanično znanje združil s svojo ustvarjalno žilico in ju prelil v umetniško risbo.

    Za pravilnost stvarnih dejstev je poskrbela recenzentka dr. Nada Praprotnik, velika poznavalka alpske flore ter do nedavnega vodja kustodiata za botaniko v Prirodoslovnem muzeju Slovenije in vodja alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti.

    Pravljice je bogato ilustrirala Jelka Godec Schmidt, še ena nagrajena umetnica, ki se je na svoji bogati ustvarjalni poti preizkusila že v številnih slikarskih in ilustratorskih tehnikah ter pristopih. Sama je navdušena bralka Polonce Kovač, kar je dobesedno vidno tudi na njenih ilustracijah. S pretanjenim občutkom je upodobila svet gorske narave ter njenih stvarnih in domišljijskih prebivalcev, pri čemer je zagotovo našla izvirno in pravo mero med vsemi temi svetovi.

    Knjigo je uredila Irena Cerar, sicer urednica otroške revije National Geographic Junior ter Sidartina avtorica družinskih vodnikov.

    Gorski vrt, za vse odprt je plod sodelovanja vrhunskih ustvarjalcev. Z gotovostjo lahko rečemo, da podobnega literarnega dela v slovenskem prostoru še ni bilo. Je knjiga, ki lahko bralce popelje zgolj na domišljijsko potovanje v gorski vrt ali pa jo lahko uporabljamo kot otroški botanični priročnik, ki nas dejansko spodbudi k družinskemu obisku gora in spoznavanju gorske narave.

    Vstopite v gorski vrt!

     

    Dodaj v košarico

    Duhovite zgodbe Polonce Kovač in ilustracije Jelke Godec Schmidt nas z mojstrskim prepletanjem stvarnega in pravljičnega popeljejo skozi vse letne čase in višinske pasove naših gora. Natančne ilustracije in poljudni opisi gorskega cvetja ob vsaki zgodbi poskrbijo, da je knjigo mogoče uporabljati tudi kot igriv otroški botanični priročnik.

Sredi sedemdesetih let 20. stoletja so začeli alpinisti v Zahodni Evropi z enim očesom pogledovati proti vzhodu celine, proti Poljski. Od tam so prihajale vesti o nekih fantih, ki v Hindukušu plezajo nore stvari, nekatere celo pozimi. Bolj ko so se večali njihovi uspehi, bolj so naraščali njihovi apetiti po himalajskih vzponih. Zaradi tlačiteljskega komunističnega sistema in nerazvitega gospodarstva so živeli v težavnih razmerah, ki niso dopuščale prostih prehodov državne meje in nakupov alpinistične opreme v trgovinah, ker teh enostavno ni bilo. Zato so se morali znajti po svoje. Postali so mojstri improvizacije in iskanja lukenj v sistemu. Nekateri so postali mojstri tihotapljenja in tako razvili svoje preprodajalske sposobnosti, da so po padcu komunističnega režima postali uspešni izvozno-uvozni podjetniki. Zaradi težkih življenjskih razmer so precej zaostajali za zahodnoevropskimi alpinisti. Če so hoteli ujeti himalajski vlak, ki je že zdavnaj odpeljal, so morali pohiteti. Tu je  na sceno stopil karizmatični vodja odprav Andrzej Zawada, ki je dojel, da bodo pobegli vlak ujeli in celo prehiteli le z dejanji, ki jih ni storil še noben drug pred njimi. Edina logična možnost, ki jim je preostala, so bili zimski vzponi na osemtisočake in pristopi po novih, prvenstvenih smereh. Začelo se je s prvim zimskim vzponom na Everest. Leszek Cichy in Krzysztof Wielicki sta 17. februarja 1980 dosegla vrh, to je bil obenem tudi prvi zimski vzpon na katerikoli osemtisočak. Alpinistična javnost je osupnila, vendar je bil to šele začetek. Imena, kot so Jerzy Kukuczka, Voytek Kurtyka, Wanda Rutkiewicz, Artur Hajzer in še mnoga druga, so postala sinonim za težke zimske in prvenstvene vzpone v Himalaji. Jerzy Kukuczka je drugi za Messnerjem osvojil himalajsko krono – vseh 14 osemtisočakov. To je storil v skoraj pol krajšem času kot Messner in na mnogo težji način – štiri je preplezal pozimi in deset po novih smereh. Reinhold Messner mu je poslal čestitko: Ti nisi drugi, ti si zmagovalec. Osemdeseta leta so bila zlata doba poljskega alpinizma. V vsega osmih letih so opravili sedem prvih zimskih vzponov na osemtisočake. V teh letih se je ponesrečilo kar nekaj vodilnih poljskih alpinistov in zagon je uplahnil. V reviji National Geographic je leta 2008 o poljskih alpinistih izšel članek z naslovom Ice Warriors.

Pisateljica Bernadette McDonald opisuje takratne razmere na Poljskem in medsebojne odnose med alpinisti na osnovi večletnih raziskav in številnih razgovorov s protagonisti alpinističnih podvigov, njihovimi ženami, vdovami, otroki in ožjimi družinskimi člani. Njena pripoved je poglobljena, pretresljiva, poštena in nepristranska. Dogodke in osebe ne predstavi enostransko, temveč večplastno. Pripoved ne teče linearno v kronološkem zaporedju, temveč dinamično preskakuje med obdobji, dogodki in glavnimi junaki. Knjiga je zanimivo, mestoma napeto branje, ki bralca pritegne od prve do zadnje strani. Nehote vleče vzporednice s tedanjimi razmerami v Jugoslaviji in slovenskimi alpinisti.

Teža 430 g

Ocene


Zaenkrat še ni nobenih ocen.

Be the first to review “Iskalci svobode”